Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi

Datum

Objavljeno 14. oktober 2010

v imenu programskega in organizacijskega odbora vas vabim, da se udeležite mednarodne znanstvene konference (v nadaljevanju: konferenca) z naslovom »Kakšno znanje hočemo? Vrtec, šola in koncepti znanja v sodobnem času«, ki bo 13. in 14. maja 2011 v Žalcu. Konferenco organizira Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije (v nadaljevanju: ZDPDS).

V času, ko se obetajo konceptualne in sistemske spremembe na področju vzgoje in izobraževanja, želimo na mednarodni znanstveni konferenci odpreti razpravo o strokovnih pogledih na dve temeljni vprašanji:

1. Kakšno znanje naj po mnenju teoretikov in praktikov usvojijo otroci, učenci, dijaki in odrasli državljani in državljanke ter kakšno znanje potrebujejo vzgojitelji v vrtcih in dijaških domovih, vzgojnih in prevzgojnih zavodih ter učitelji, ki to znanje posredujejo različnim ciljnim populacijam?

2. Kako kakovostno izvajati kurikulum za vrtce, vzgojni program v dijaškem domu, vzgojnih in prevzgojnih zavodih, program osnovnošolskega izobraževanja, različne programe gimnazijskega, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter programe izobraževanja odraslih?

Odgovori na ta vprašanja seveda ne morejo biti enoznačni. Odvisni so od številnih dejavnikov: od vrste in zahtevnosti programa, njegovih ciljev, sistemskih in kurikularnih rešitev, od strokovnih oz. konceptualnih pogledov na izobraževanje, izobrazbo in znanje, ki prevladujejo v prostoru, in še bi lahko naštevali. Katere sistemske in kurikularne rešitve ter didaktične prakse so hkrati učinkovite in po presoji vzgojiteljev, učiteljev, svetovalnih delavcev in drugih strokovnih delavcev kakovostne?

Eno od vprašanj, za katerega se zdi, da nanj v tem trenutku še nimamo konceptualno domišljenega odgovora, se nanaša na kurikularne dokumente, kot je kurikulum za vrtce, vzgojni program za dijaške domov, vzgojne in prevzgojne ustanove, zlasti pa na učne načrte in kataloge znanja, ki so pripravljeni na nacionalni ravni in predstavljajo učiteljem vodilo za načrtovanje in izvajanje pouka v osnovnih in srednjih šolah ter v izobraževanju odraslih. Ali so cilji v navedenih kurikularnih dokumentih jasno zapisani in oblikovani tako, da omogočajo pridobiti kakovostno znanje? Ali so ti cilji oblikovani in zapisani tako, da vodijo, kot bi zapisal Ozvald, h culturi animi, tj. izobrazbi kot izoblikovanosti duha in k razvoju avtonomnega in družbeno angažiranega posameznika?

Kako stroka ocenjuje nove izobraževalne programe, kakšen je pogled nanje z vidika kurikularnih, izobraževalnih in sistemskih teorij? Ob tem nas posebej zanimajo mnenja, ugotovitve in izkušnje učiteljic in učiteljev, ki te kurikularne dokumente uporabljajo v pedagoški praksi: kako, če sploh, so vzgojiteljice in vzgojitelji ter učiteljice in učitelji spremenili svoje konkretne didaktične strategije, da bi lahko bolj kakovostno dosegli cilje zastavljene v prenovljenih kurikularnih dokumentih?

Ali in kako so se na tej podlagi spremenili metodološki in didaktični pristopi k ocenjevanju znanja? Je mogoče z uveljavljenimi spremembami bolj avtonomno in kakovostno učence voditi do visokih standardov znanja ali bi bilo smiselno katere od kurikularnih rešitev zastaviti drugače? Ali teoretski razmisleki in izkušnje že kažejo, kaj bi bilo treba zastaviti drugače?

Velja vztrajati pri zahtevi, da naj bodo v učnih načrtih jasno opredeljeni minimalni in temeljni standardi znanja, ki bi učiteljem odprli prostor avtonomije pri ocenjevanju znanja, ali lahko želene cilje in učinke dosežemo tudi drugače?

Kako v vrtcih, dijaških domovih, vzgojnih in prevzgojnih ustanovah in šolah prilagajati vzgojno-izobraževalno delo različnim otrokom, učencem in dijakom? Kako v šoli zagotoviti možnosti za čim bolj kakovostno individualizacijo in udejanjanje učne diferenciacije, s čimer bi pomembno prispevali k bolj kakovostnemu znanju in izobrazbi prav vsakega posameznika?

Našteli smo le nekaj vprašanj, ki kažejo, da za usvajanje znanja in doseganje kakovostne splošne in poklicne izobrazbe ni nepomembno, kakšne so sistemske rešitve in strokovni okviri, ki določajo vzgojno-izobraževalno delo po vsej vzgojno-izobraževalni vertikali. Vabimo vas, da se konference udeležite in tudi sami aktivno prispevate k izmenjavi izkušenj in iskanju odgovorov na vprašanja, ki si jih zastavljamo v tematski opredelitvi konference, ki je pred nami.

Dr. Andreja Hočevar

PREDSEDNICA ZDPDS