Zaključki okrogle mize: Pomen in vloga pedagoga kot svetovalnega delavca v vzgojno-izobraževalnih ustanovah

Datum
Objavljeno 22. maj 2019

V soorganizaciji Oddelka za pedagogiko in andragogiko FF UL in Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije je 7. maja 2019 na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekala okrogla miza ob izdaji tematske številke revije Sodobna pedagogika z naslovom Pedagog kot šolski svetovalni delavec v vzgojno-izobraževalni ustanovi. Avtorice in avtorji so v prispevkih tematizirali različne vidike vloge pedagogov ter pedagogike v svetovalnem delu vzgojno-izobraževalnih ustanov (v nadaljevanju VI ustanov) ter odgovarjali na vprašanja, ki jih sodobni izzivi postavljajo pred strokovne delavce v svetovalni službi. V zaključkih bomo izpostavili nekaj vsebinskih poudarkov, ki so ključni za nadaljnji razvoj šolske svetovalne službe, od pristojnih na ministrstvu pa pričakujemo odziv in pobude za sodelovanje, ki je že vrsto let oslabljeno. Le skupaj lahko ustvarimo pogoje za hitrejše reševanje nakopičenih problemov in nadaljnji razvoj VI ustanov ter pedagoškega dela.

1. Okrepitev pedagoško-razvojnih in preventivnih dejavnosti svetovalne službe v VI ustanovah

Praksa in raziskave že vrsto let kažejo, da so svetovalni delavci v zadnjih letih močno obremenjeni s številnimi koordinacijskimi in administrativnimi nalogami, večino svojega časa pa namenjajo individualni (kurativni) obravnavi učencev in dijakov z različnimi težavami. Programske smernice za delo svetovalne službe redko uresničujejo v celovitosti. Posamične, pogosto parcialne spremembe šolskega sistema v zadnjem desetletju zahtevajo prenovo nekaterih konceptualnih izhodišč, med katere sodijo tudi programske smernice za delo svetovalne službe.

Opravljene raziskave kažejo, da so zapostavljene predvsem razvojne in preventivne dejavnosti svetovalne službe, ki pa so ključne pri doseganju višje kakovosti dela VI ustanov iz več razlogov:

  • razvojne dejavnosti svetovalne službe so nepogrešljive pri vpeljevanju sodobnih pedagoških principov kot so inkluzija, medkulturnost, participacija otrok in mladostnikov ter nujnih paradigmatsko trasformativnih sprememb v šolstvu, ki jih novi principi vključujejo;
  • razvojne dejavnosti svetovalne službe so ključne pri uspešnejšem uveljavljanju sodobnih pristopov pri izvajanju pouka, kot so sodelovalno učenje, problemsko naravnan pouk, uvajanje e-izobraževanja ipd.;
  • razvojne in preventivne dejavnosti so bistvene za vzpostavljanje pogojev uspešnega vzgojnega in izobraževalnega delovanja, ki predpostavljajo upoštevanje načel varnosti, sprejetosti, enakosti, participacije, spoštovanja, skrbi za drugega ter medsebojne pomoči. Gre za naravnanost svetovalne službe na dejavnosti in procese, usmerjene v celotno VI ustanovo kot skupnost. Svetovalna služba se ukvarja z vprašanji skupinske dinamike, komunikacije, kulture in klime VI ustanove, vzpostavlja pogoje za interdisciplinarno in medresorsko sodelovanje ipd.;
  • v razmerah, ko imajo VI ustanove več avtonomije, svetovalna služba prevzema naloge na področju skupne skrbi za kakovost. Pedagogi so posebej usposobljeni za načrtovanje, izvajanje in evalvacijo VI procesa in VI ustanove kot celote.

2. Pedagog kot ključni akter realizacije ciljev na področju razvojnih in preventivnih dejavnosti svetovalne službe

Pri realizaciji takšne konceptualne usmeritve svetovalne službe je vloga pedagoga nepogrešljiva. Svetovalnemu delavcu pedagogu predstavlja pedagoško-razvojna usmeritev najbolj temeljni, imanenten nivo strokovnega proučevanja in delovanja. Pedagog kot strokovnjak za raziskovanje pedagoške teorije in prakse in VI dejavnosti, za reševanje pedagoških vprašanj, za razvoj programov, načrtovanje pedagoških procesov in pedagoško svetovanje, lahko:

  • ključno prispeva k razvoju VI ustanove kot celote (pri pedagoškem vodenju sodeluje z vodstvom ustanove; evalvira VI proces in delo ustanove; sooblikuje ključne strateške in delovne dokumente/prakse VI ustanove; razvija time; skrbi za strokovno izpopolnjevanje strokovnih delavcev; sodeluje z lokalno skupnostjo in zunanjimi ustanovami ipd.);
  • neposredno sodeluje pri VI procesu (sodeluje z učitelji/vzgojitelji in jim nudi strokovno podporo; izvaja analitično in preventivno delo, povezano z vzgojo, poučevanjem, učenjem oz. igro v oddelku oz. skupini; sodeluje z razredniki in oddelčno skupnostjo; sodeluje s starši ipd.);
  • svetovalno deluje in nudi pomoč otrokom, mladostnikom in staršem (izvaja neposredne in posredne oblike pomoči; koordinira projekte, namenjene otrokom in mladostnikom; izvaja preventivne dejavnosti; deluje na področjih s specifičnimi ciljnimi skupinami, kot so nadarjeni, priseljenci, UPP ipd.);
  • kot poznavalec zgodovine in sodobnih trendov na VI področju sooblikuje sistemske rešitev na področju vzgoje in izobraževanja ter zagotovi ustrezno implementacijo sistemskih rešitev v praksi konkretne VI ustanove.

3.Pedagog in interdisciplinarno sodelovanje z drugimi strokovnimi delavci

Pedagog svoje delo uresničuje skupaj z drugimi strokovnimi delavci v VI ustanovi, zlasti z drugimi strokovnimi profili svetovalnih delavcev, pa tudi z ravnatelji, učitelji/vzgojitelji in zunanjimi strokovnjaki. Timsko in interdisciplinarno delo sta ključni načeli pedagogovega delovanja.

Da bi interdisciplinarni pristop dejansko zaživel, pa sta potrebni analiza in jasna opredelitev znanja in kompetenc različnih strokovnih profilov, ki se zaposlujejo v svetovalni službi. Od leta 2011 je iz pravilnikov o izobrazbi učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev na različnih stopnjah sistema VI razvidno, da na delovnem mestu svetovalnega delavca lahko poleg strokovnih profilov, ki so del svetovalne službe že dolgo vrsto let (pedagogov, psihologov, socialnih delavcev, socialnih in specialnih pedagogov) delujejo tudi nekateri drugi strokovni profili, katerih znanja in kompetence so precej ožje profilirani. Nejasno je tudi razmerje med svetovalnimi delavci in izvajalci (učitelji) DSP ter drugimi novimi (projektnimi) vlogami na šolah, npr. koordinatorji na različnih področjih (kulturni koordinatorji), multiplikatorji (za učence priseljence) ipd. Opredeljeni kompetenčni profili so osnova tako za ustreznejše sistemske rešitve na področju oblikovanja nacionalne kadrovske politike kot tudi osnova za ustreznejšo kadrovsko politiko na ravni VI ustanove. S tem bi se vodstvom omogočilo oblikovanje interdisciplinarnih (svetovalnih) timov, s pedagogom kot temeljnim profilom; takšne rešitve poznamo v nekaterih drugih državah (Hrvaška).

4.Za kakovostno delovanje svetovalne službe in izvajanje razvojnih ter preventivnih dejavnosti so potrebne spremembe obstoječih normativov za zaposlovanje svetovalnih delavcev

Praktiki v svetovalnih službah že leta opozarjajo, da pri obstoječih normativih nimajo ustreznih pogojev za kakovostno strokovno delo. Pogosto nimajo možnosti dela v timu niti možnosti udeležbe na supervizijskih skupinah. Po drugi strani imajo vedno več upravno-administrativnih nalog, vedno bolj pogoste pa so tudi delne zaposlitve, kjer svetovalni delavci v določenem deležu zasedajo tudi druga delovna mesta (npr. učitelj DSP, učitelj v podaljšanem bivanju, poučevanje predmeta itd.). V pogojih, kjer potrebe po podpori svetovalne službe eksponentno rastejo, bi svetovalni delavci potrebovali bistveno več podpore s strani države. Tako z vidika normativov (tj. dela v timih), kot tudi z vidika podpore pri nadaljnjem strokovnem usposabljanju in razvoju. Kljub podobnim stiskam so pogoji, v katerih delujejo različni svetovalni delavci, izjemno raznoliki in pogosto odvisni od (vodenja) ustanove.

5. Potreba po celostni analizi stanja na področju delovanja svetovalne službe in sooblikovanje sistemskih rešitev

Za kakovostno delovanje svetovalne službe in umestitev razvojne ter preventivne dejavnosti v VI ustanove je nujno potrebna celostna analiza stanja delovanja svetovalne službe. Brez analize in usklajevanja sistemskih rešitev ter ukrepov na področju VI sistema na celotni vertikali, svetovalne službe ni mogoče uspešno razvijati. Ker del odgovornosti za nadaljnji razvoj svetovalne službe nosimo tudi matične kadrovske fakultete, je leta 2018 zadnjo raziskavo  o dejavnostih in nalogah svetovalnih delavcev v osnovnih ter srednjih šolah izvedel Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL. V prihodnje je načrtovana poglobljena analiza obstoječega stanja svetovalnega dela v vrtcih, dijaških domovih in drugih zavodih, tudi v primerjavi s sorodnimi modeli v tujini.

Ustrezne rešitve na področju nadaljnjega delovanja svetovalne službe bomo dosegli tako, da bodo te strokovno premišljene in utemeljene na evalvacijah ter analizah strokovnih profilov, ki se v njej zaposlujejo. Prav tako moramo vzpostaviti pogoje za skupno delo, medsebojno sodelovanje in iskanje rešitev vseh vključenih, vse od svetovalnih delavcev samih prek fakultet, ki jih izobražujejo, do šolske politike, vodstev VI ustanov, pa tudi učiteljev, staršev in strokovnih služb zunaj VI ustanov, s katerimi svetovalni delavci sodelujejo. Svetovalni delavci bi morali biti eni od ključnih sogovornikov, ko gre za vprašanja nadaljnjega razvoja svetovalne službe, razvoja VI ustanov, sistemskih rešitev na področju VI, uvajanja inovacij v VI ustanove ter njihovo udejanjanje v praksi. Svetovalne delavce bi bilo treba vključiti v time strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri pripravi napovedanih novih strateških dokumentov.

Sklepi te okrogle mize potrjujejo zaključke konference o šolskem svetovalnem delu – 19. Prispevki strok za svetovalno delo v praksi, ki je lani potekala na Filozofski fakulteti UL, v katerih so še obširneje izpostavljene temeljne dileme in vprašanja o delovanju svetovalne službe, hkrati pa kažejo nekatere konkretne rešitve na tem področju.

Dr. Petra Gregorčič Mrvar,
Dr. Jana Kalin,
Dr. Metod Resman,
Oddelek za pedagogiko in andragogiko,
Filozofska fakulteta UL

Dr. Klara Skubic Ermenc,
Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije

Dr. Irena Lesar,
Pedagoška fakultet UL

Mag. Tanja Bezić,
Zavod RS za šolstvo

Ajda Erjavec Bartolj,
Gimnazija Vič in
Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije

Dr. Tatjana Ažman,
Šola za ravnatelje

Anja Smolič,
OŠ Danile Kumar

Mija Koderman,
Vrtec Šentvid

Postanite član

Članstvo v ZDPDS društvom in klubom omogoča povezovanje s strokovnimi organizacijami, društvi, zavodi in državnimi organi, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja, sodelovanje v strokovnih razpravah, udeležbo na strokovnih in študijski potovanje ter dostop do strokovnih vsebin.

Kontakt
ZNANSTVENA REVIJA

Sodobna PEDAGOGIKA

Zadnja številka
Številka 1, Marec 2020 - 71 (137)

Etična načela v akcijskem raziskovanju

Poglej